V Sloveniji v tednu od 11. do 17. novembra 2024 prvič obeležujemo Teden slovenske hrane, ki spodbuja k ponovnemu odkrivanju bogate tradicije domačih jedi ter koristi lokalno pridelane hrane. Vsem dobro poznan »Tradicionalni slovenski zajtrk« bo letos potekal v petek, 15. novembra, in se bo od zdaj naprej izvajal kot pomemben projekt tedna slovenske hrane.
Vlada Republike Slovenije je na predlog enajstih stanovskih organizacij, s prvopodpisano Čebelarsko zvezo Slovenije in spodbudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, decembra 2023 sprejela sklep o razglasitvi tedna slovenske hrane, ki se bo vsako leto odvijal v tretjem tednu novembra.
Teden slovenske hrane poudarja pomen izbiranja lokalne hrane ter povečuje zavedanje o prednostih uživanja slovenskih živil. Cilj je, da prebivalci pogosteje posegamo po slovenski hrani ter s tem podpremo domače kmete in predelovalce.
V tednu slovenske hrane nakupujmo čim več lokalne hrane
Potrošniki lahko v tednu slovenske hrane izkažemo podporo lokalnim pridelovalcem s premišljenimi nakupi. V trgovini bodimo pozorni na poreklo izdelkov in prednostno izbirajmo lokalno hrano. Vzemimo si čas in obiščimo tudi lokalno tržnico ali preprosto poiščemo lokalne kmete in pridelovalce ter kupimo domače proizvode neposredno v svoji okolici. Na ta način neposredno podpiramo slovensko pridelavo in predelavo ter prispevamo k ohranjanju domačih delovnih mest.
Tradicionalni slovenski zajtrk – pomemben dogodek tega tedna
Ena izmed pomembnih aktivnosti tedna je projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bodo 15. novembra obeležili v vrtcih, osnovnih šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami po vsej Sloveniji. Letošnji projekt izpostavlja vseh pet sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka, in sicer kruh, maslo, mleko, jabolko in med, slogan pa se glasi »Tradicionalni slovenski zajtrk – moj naj zajtrk!«.
Spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad
Teden slovenske hrane spodbuja tudi k bolj trajnostnim in zdravim prehranjevalnim navadam. Slovenija se po kakovosti hrane uvršča v sam vrh, predvsem zaradi naravnih danosti, tradicionalnih postopkov pridelave, strogih predpisov in visokih pričakovanj potrošnikov. V primerjavi z neevropskimi trgi, kjer so regulacije bolj ohlapne ali pa je večji poudarek na kvantiteti kot na kvaliteti, slovenska hrana izstopa po varnosti, svežini in naravnem izvoru.