Zgodovina
Prvi znani pisani vir, ki omenja Mežico, je darilna listina oglejskega patriarha Peregrina I. iz leta 1154, ko je dodelil kapelo-cerkvico sv Jakoba v Mežici samostanu v Dobrli vasi. V latinskem zapisu je navedena kot Mise. Ime so privzeli tudi poznejši pisarji fevdalnih gosposk in iz njega je nastala nemška oblika imena Mežica – Miess.
Okoliš Mežice je vse do zemljiške odveze leta 1848 pripadal gospostvu graščine v Pliberku. V 10. stoletju nastali Vojvodini koroški spada Podjuna z Mežiško dolino v podjunsko grofijo, katere del je tudi gospostvo Pliberk. Leta 1239 je imel v Pliberku svoj sedež vovberški grof Vilijem II. Ko je leta 1322 rod Vovbržanov izumrl, pride Pliberk v last grofov Pfannenberških, kasneje pa Auffensteinov. Ti so morali l. 1361 vrniti gospostvo Pliberk deželnemu knezu in leta 1368 postane last Habsburžanov. Od njih so ga leta 1601 kupili grofje Thurni.
Vse do ustanovitve fužin in razmaha svinčevega rudnika v 2. polovici 18. stoletja je Mežica, odmaknjena od tedanjih pomembnejših poti, majhna, zatišna vasica. Okoliš z le nekaj nad 50. kmetijami in bajtami je bil prešibak, da bi tu moglo nastati pomembnejše tržno naselje.
Glede farne pripadnosti je Mežica sprva podružnica prafare Šmihel pri Pliberku, nato pliberškega cerkvenega okrožja. Vmes se l.1498 omenja tudi vikariat, ki pa je nedvomno v času protestantizma propadel. Dovoljenjeza ustanovitev samostojne fare je izdano leta 1779. Prvotna cerkvica je bila dvakrat povečana. L.1840 so podrli in naslednje leto na istem mestu zgradili novo cerkveno stavbo.
Turški vpadi na Koroško se očitno tudi Mežice niso izognili. O tem priša legenda o grofu Štalekarju, ki da je, v zahvalo čudežni rešitvi iz obleganega gradu postavil cerkev sv. Lenarta na bližnjem Platu. Na tegobe in upanja tistih časov, bojnih spopadov s Turki, kmečkih uporov in drugih nadlog, spominja tudi legenda o Kralju Matjažu, ki s svojo vojsko spi v gori Peci in čaka, da bo vstal in odrešil slovensko ljudstvo. Konec 17. stoletja in v začetku 18. stoletja je na Koroškem razsajala huda kuga, ki tudi Mežici ni prizanesla. Nanjo spominja več znamenj in tudi križ nad nekdanjo votlinico na cesti proti črni, kjer se je kuga ustavila.
Ob ustanovitvi novega upravnega sistema v stari Avstro-Ogrski državi je l.1850 tudi v Mežici ustanovljena, skupaj z drugimi, občina. Prvi šolski pouk, nedeljska šola v župnišču, je osnovana l.1818. Prvo samostojno šolsko poslopje je zgrajeno leta 1877. V l.1926 zgrajenem novem, velikem šolskem poslopju, najde prostor, poleg osnovne šole še: istega leta ustanovljena meščanska šola, ki je v letih 1945 – 1955 poslovala kot nižja gimnazija. Od l.1942 do l.1990 deluje – s krajšimi prekinitvami – tudi poklicna rudarska šola. Pošta je v Mežici ustanovljena l.1875, orožniška postaja pa koncem 19. stoletja.